Raziskave kažejo, da bi lahko bilo nekaj resnice v pregovoru Zajtrkuj kot kralj, kosi kot meščan in večerjaj kot berač. Kot poroča BBC, bi lahko bila takšna navada bolj zdrava, kot smo mislili.

Področje, imenovano krono prehrana, raziskuje povezavo med našim biološkim ritmom in prehranjevanjem, saj vse več raziskav kaže, da telo hrane ne predeluje enako učinkovito zjutraj in zvečer.

Marta Garaulet z Univerze v Murcii je pri 420 ljudeh, ki so sodelovali v 20-tedenskem programu hujšanja, ugotovila, da so tisti, ki so kosilo jedli prej, izgubili več kilogramov in hitreje kot ljudje, ki so kosili pozneje, poroča BBC. Podobne rezultate so pokazale tudi druge raziskave. Poznejši obroki so povezani s slabšim uravnavanjem krvnega sladkorja in manj učinkovitim izgorevanjem ogljikovih hidratov.

Foto: Shutterstock

Frank Scheer, profesor medicine in nevroznanstvenik iz Bostona, pojasnjuje: "Z biološkega vidika zjutraj in zvečer nismo ista oseba." Naša notranja ura namreč uravnava številne telesne procese.

Ko jemo pozno zvečer, se lahko pojavi neskladje med prehranjevanjem in našim cirkadianim ritmom. Posebej pomemben je melatonin, hormon, katerega izločanje se začne povečevati, ko se telo pripravlja na spanje.

V raziskavi z več kot 800 odraslimi so ugotovili, da je telo glukozo slabše predelalo, ko so jo zaužili le eno uro pred spanjem, v primerjavi z zaužitjem štiri ure pred spanjem. "Če jeste takrat, ko je zvečer raven melatonina povišana, bo uravnavanje glukoze slabše," dodaja Scheer.

Dolgotrajno prehranjevanje pozno ponoči bi lahko zato povečalo tveganje za presnovne težave, vključno s sladkorno boleznijo tipa 2.

Čas prehranjevanja lahko vpliva tudi na občutek lakote. Poznejši obroki lahko spremenijo delovanje hormonov, ki uravnavajo sitost, zaradi česar smo naslednji dan bolj lačni.

Raziskave kažejo tudi, da lahko pozno prehranjevanje spodbuja shranjevanje maščob. Pri ljudeh z večjim genetskim tveganjem za debelost je bilo poznejše uživanje hrane povezano z višjim indeksom telesne mase.

Tudi zdravje srca je lahko povezano s časom obrokov. Francoska raziskava, v katero je bilo vključenih več kot sto tisoč ljudi, je pokazala povezavo med poznejšim zajtrkom in večjim tveganjem za bolezni srca in ožilja.

Pomembno je tudi, kdaj se zvečer nehamo prehranjevati. Če večerjamo prej in se nato izognemo poznim prigrizkom, podaljšamo nočno obdobje brez hrane do zajtrka, kar je lahko ugodno za zdravje srca in presnovo.

Foto: Shutterstock

Enotne idealne ure za večerjo ni, saj je primeren čas odvisen tudi od urnika in biološkega ritma vsakega posameznika. Kljub temu raziskave podpirajo preprost pristop: največji obrok zaužijmo prej čez dan, večerja naj bo lažja, zaužijmo pa jo vsaj tri ure pred spanjem.

Zvečer so primernejši beljakovinsko bogati obroki, medtem ko je smiselno vlaknine, polnozrnata žita, stročnice in sadje zaužiti prej čez dan. Če smo zvečer lačni, lahko izberemo manjši prigrizek z beljakovinami.

Pomembno je tudi dovolj kakovostnega spanca. Pomanjkanje spanja lahko poveča lakoto in željo po energijsko bogati hrani, zato lahko vpliva na telesno težo.

Preberite tudi: