Kot plastični kirurg ste v prvi vrsti strokovnjak za posege na dojkah, operacije nosu in facelift. Po katerih posegih je danes največ povpraševanja in kako so se želje pacientov spremenile v zadnjih desetih letih? 

Med "manjšimi" posegi je še vedno na prvem mestu operacija vek, med "večjimi" pa povečanje oz. preoblikovanje dojk. Sledi ji liposukcija ter v zadnjem času kirurški lifting obraza – facelift. Želje pacientov se skozi leta niti niso toliko spremenile, so se pa v zadnjih letih močno spremenila njihova pričakovanja. Pred 10, 15 leti so mnogi želeli opazno spremembo. Danes si praktično vsi želijo, da se poseg opravi tako, da okolica tega sploh ne opazi.  

"Zame je zelo pomembno, da je videz na koncu naraven, torej da rezultat ne deluje umetno. Pacient mora biti 'le' boljša verzija sebe." Foto: BOŽIKOV, ZDRAVSTVENE IN KOZMETIČNE STORITVE Vaša pot do plastične kirurgije je bila precej mednarodna. Kaj jo je najbolj zaznamovalo? 

Del specializacije sem opravil v Glasgowu na Škotskem, kjer sem živel v letih 2005 in 2006. Tam je doma slovita Canniesburn Plastic Surgery Unit. V tistem obdobju je bila to največja bolnišnica za plastično kirurgijo v Evropi. Bili so unikat, saj so imeli dvakrat letno tečaj kirurgije na kadavrih. Tako sem lahko veliko časa preučeval in raziskoval anatomske posebnosti obraza in drugih delov telesa. Lahko rečem, da je bilo tisto obdobje za moj strokovni razvoj najbolj kreativno. Takrat sem objavil tudi največ znanstvenih člankov. 

Kdo pa so bili mentorji, ki so najbolj zaznamovali vaš razvoj kot kirurga? 

Klasične plastične in rekonstruktivne kirurgije me je naučil prof. Arnež, ki je bil velik vizionar in pravi deloholik. Z njim smo jaz in moji takratni sotrpini v UKC Ljubljana preživljali cele dneve in tudi veliko noči.   Posebej poglobljeno se je ukvarjal z rekonstrukcijami dojk, tako da sem tam spoznal vse anatomske in kirurške skrivnosti tega dela telesa, kar mi je omogočilo, da sem pri kirurških posegih na dojkah postal zelo zgodaj popolnoma suveren. Zaznamoval me je tudi vsem znani Franci Planinšek, ki me sicer ni učil estetske kirurgije, ker sva si bila v času mojega učenja odtujena, se je pa to kasneje spremenilo. Tako sem imel tudi poslovilni govor na njegovem pogrebu. Ker estetska kirurgija obraza v Sloveniji ni bila zelo razširjena, sem dodatna znanja iskal v tujini. 

Kako ste odkrili svojo veliko strast – lifting obraza oz. facelift? 

Vrsto let sem vsako poletje za nekaj tednov odhajal v Pariz, kjer sem spremljal delo v tistem obdobju največjega francoskega kirurga za nosove Gilberta Aiacha. Ker je on vedno operiral dopoldan in sem hotel čim bolj izkoristiti dneve, me je spoznal s kirurgom, ki operira samo popoldan, ker zjutraj spi. To je bil v Franciji slavni Bernard Cornett de Saint Cyr. Ta je veljal za zvezdniškega plastičnega kirurga, saj so ga obiskovale vse princese in kraljice bivših francoskih kolonij in širše. Bil je pravi aristokrat po videzu, obnašanju in uživanju, v operacijski dvorani pa je bil tudi odličen kirurg. Velikokrat namreč velja, da kirurgi, ki pretiravajo z izpostavljanjem v družbenem življenju ali medijih, s tem kompenzirajo svojo slabšo strokovnost. V njegovem primeru to ni bilo res. Prav on me je torej že pred 20 leti vpeljal v svet liftingov obraza. 

Podatki kažejo, da zanimanje za facelift v zadnjih letih narašča. Posebej izstopa t. i. deep plane facelift.  Je to res revolucija v kirurškem pomlajevanju obraza? 

Podobno kot pri operacijah dojk se pri liftingu obraza pojavljajo že uveljavljene tehnike, a pod drugimi imeni, da so bolj všečne. Globoke liftinge obraza so v ZDA izvajali že v začetku 90. let prejšnjega stoletja, v Evropi in pri nas pa desetletje kasneje. Ker so vseeno tehnično zahtevni, jih je takrat izvajalo malo kirurgov, dokler te tehnike ni z močno reklamno kampanjo populariziral kirurg Andrew Jacono. Ker sedaj vsi pacienti želijo ta lifting, so bili praktično vsi kirurgi, ki se poglobljeno ukvarjajo s pomlajevanjem obraza, primorani zagristi v ta tehnično zahtevnejši poseg. Sam sem na tem področju zelo suveren in globoki lifting obraza mi je blizu že iz časov, ko sem v UKC Ljubljana opravljal rekonstrukcije obraza po parezi obraznega živca, saj je to ista plast tkiv, v kateri se tudi izvaja globoki lifting, to je direktno na vejah obraznega živca.  

"T. i. endoskopski lifting, ki ga v zadnjem času zelo močno oglašujejo, je v resnici primeren le za ozek krog pacientov – denimo za zelo mlade pacientke, stare okoli 40 let, ki na obrazu še nimajo odvečne kože." Foto: BOŽIKOV, ZDRAVSTVENE IN KOZMETIČNE STORITVE

V ospredje stopa t. i. endoskopski lifting. Je to prihodnost pomlajevanja? 

Endoskopski lifting poudarja kirurški poseg na obrazu brez vidnih brazgotin, saj šivi ne potekajo pred uhlji, temveč za njimi ter v lasišču. Težava te metode je, da prav zaradi mesta brazgotin ne omogoča odstranitve odvečne kože, kar je praktično ključen del liftinga pri tistih, ki imajo odvečno kožo. Endoskopski lifting je kljub močnemu marketingu v resnici primeren le za ozek krog pacientov – denimo za zelo mlade pacientke, stare okoli 40. let, ki na obrazu še nimajo odvečne kože.  

Med kirurškimi posegi sicer še vedno prednjači preoblikovanje dojk, predvsem povečanje. V zadnjem času je na tem področju opaziti mnoge nove tehnike in metode. Katere ocenjujete kot resnično kakovostne? 

Pri operaciji dojk  se v svetu poskušajo uveljaviti trendi, da se operacijo poimenuje z lastnim imenom, okoli katerega se nato zgradi velika marketinška zgodba. Težava je, da zaradi marketinga pacientke izbirajo slabšo opcijo zase. Tudi sam sem v preteklosti podlegel željam pacientk, ki so zaradi reklam želele povečanje dojk z vstavitvijo prsnih vsadkov recimo nad mišico in z dodatkom maščobe, namesto pod mišico. V takšnih primerih se je velikokrat izkazalo, da bi bil boljši poseg z vstavitvijo prsnih vsadkov pod mišico. Prav zaradi teh izkušenj pri operaciji dojk trdno zagovarjam tehniko vstave prsnih vsadkov pod mišico - dual plane, ki je že vrsto let daje najbolj naravne in dolgoročno najbolj stabilne rezultate. Morda res ni marketinško zanimiva, ker nima privlačnega komercialnega imena, vendar je po mojih izkušnjah še vedno zlati standard. 

Tudi operacije nosu so v zadnjih letih doživele precej sprememb. Katere novosti so po vašem mnenju resnično pomembne? 

Pri operacijah nosu je v resnici največ novosti, ki pa jih je tudi potrebno jemati s kančkom zadržanosti. Tako imenovano tehniko strukturne rinoplastike zadnja leta nadomešča bolj trendovska preservacijska tehnika. Razlika je v načinu, kako oblikuješ nosni hrbet. In preservacijska tehnika je manj agresivna, z njo so povezani inštumenti, ki delujejo na osnovi ultrazvoka - piezo inštrumenti, medtem ko  strukturna rinoplastika temelji na uporabi dlet, ki so bolj groba in s katerimi dejansko lomimo kosti. Trenutno kaže, da najboljše rezultate dosežemo s kombinacijo obeh tehnik, čemur pravimo hibridna rinoplastika. Kakor koli že, za paciente ni pomembna tehnika, temveč rezultat. Ustrezno tehniko mora izbrati kirurg glede na nos, ki ga ima pred seboj, in ne glede na to, kaj je trenutno najbolj moderno. 

"Zapletena zveneča imena kirurških tehnik in metod za pacienta niso pomembna. Naloga kirurga je, da glede na stanje in specifike obraza ali telesa izbere ustrezno kirurško metodo in tehniko. Za pacienta je pomembno, da je na koncu rezultat posega takšen, kot si ga želi." Foto: BOŽIKOV, ZDRAVSTVENE IN KOZMETIČNE STORITVE

Marketing torej pomembno vpliva na odločitve pacientov? 

Pa še kako! A dejstvo je, da zapletena zveneča imena kirurških tehnik in metod za pacienta niso pomembna. Marsikdo pride k meni na posvet, ker želi, da poseg izvedem z neko izbrano tehniko, za katero je izvedel iz medijev ali od spletnih vplivnežev. V resnici se na koncu največkrat izkaže, da tako opevana tehnika sploh ni primerna za tega pacienta, saj ima ta svoje specifike obraza ali telesa, ki za dober rezultat potrebujejo drugačen pristop. Naloga kirurga je, da glede na stanje in specifike obraza ali telesa izbere ustrezno kirurško metodo in tehniko. Njeno ime za pacienta ni pomembno, pomembno je, da je na koncu rezultat posega takšen, kot si ga želi.   

Pa ste se sami kdaj ujeli v past modnih trendov v estetski kirurgiji? 

Na žalost ja. Pred leti sem pri nekaterih pacientkah popustil želji po tehnikah, ki so bile zelo oglaševane, čeprav sem strokovno menil, da obstaja boljša rešitev. Danes tega ne naredim več. Vedno izberem metodo, za katero verjamem, da bo pacientu dolgoročno prinesla najboljši rezultat, ne glede na to, kaj je trenutno moderno. 

"Na podlagi dolgoletnih izkušenj pri operaciji dojk trdno zagovarjam tehniko vstave prsnih vsadkov pod mišico - dual plane, ki je že vrsto let daje najbolj naravne in dolgoročno najbolj stabilne rezultate. Ker nima privlačnega komercialnega imena, je marketinško manj zanimiva, vendar je po mojih izkušnjah še vedno zlati standard." Foto: BOŽIKOV, ZDRAVSTVENE IN KOZMETIČNE STORITVE

Ko k vam pride pacientka, ki razmišlja o pomladitvi obraza – kako se odločite, katera metoda je zanjo najbolj primerna? 

Vse je odvisno od starosti in na kaj vse je ta oseba pripravljena. Če je biološko mlajša od 50 let, ponavadi predlagam kakšno kombinacijo nekirurških metod pomlajevanja z aparati, botulinom toksinom in ustreznimi polnili. Lahko tudi z dodatkom laserja. Ko pa se enkrat približuje menopavzi, pa bodo nekirurške tehnike vedno manj učinkovite ali celo neučinkovite. Takrat je edina prava rešitev kirurški poseg – torej facelift.   

Kaj je po vašem mnenju ključ do res dobrega facelifta? 

Čeprav vsi kirurgi razlagamo, da izvajamo deep plane lifting, ga vsak dela na svoj način, seveda tudi jaz. Zame je zelo pomembno, da je videz na koncu naraven, torej da rezultat ne deluje umetno. Pacient mora biti "le" boljša verzija sebe.  

Pacienti pogosto razmišljajo le o sami operaciji, redkeje pa o okrevanju. Kako pomembna je priprava na obdobje po posegu? 

Enako pomembno kot zelo natančno izvedena operacija je tudi priprava na obdobje po operaciji. Svojim pacientom vedno natančno razložim, kako bodo videti po posegu, kdaj bodo lahko šli med ljudi, do kdaj bodo otečeni in kdaj bo rezultat dokončen. Namreč, del telesa, ki je bil operiran, je po posegu videti precej drugače kot na koncu, ko je okrevanje zaključeno. In če nas pri dojkah to ne skrbi tako zelo, saj jih lahko skrijemo v nedrček in jih gledamo le, ko se preoblačimo in tuširamo, je to pri operaciji obraza precej drugače. Obraz je ves čas pred nami, vedno, ko gremo mimo ogledala, se pogledamo in se po faceliftu dejansko samih sebe ustrašimo. To vpliva na samozavest in brez predpriprave pacienta na to, bi ta lahko v tem vmesnem dva- do tritedenskem obdobju postal psihična razvalina. 

Če bi morali izpostaviti eno stvar, ki loči dobrega kirurga od vrhunskega kirurga za facelift, kaj bi to bilo? 

Vrhunski kirurg je lahko enako spreten kot dober kirurg, ampak bo hitreje zaznal, kdaj ni dobro, da opravi neko operacijo in pacienta zavrne. Medtem ko ima dober kirurg dobro tehnično spretnost in bo verjel, da lahko vse operira. 

Kaj je za vas največje priznanje po uspešno opravljenem faceliftu?  

Všeč mi je, če mi pacient na kontroli, ko je čas okrevanja za njim, pove, da mu nihče nič ne reče, razen da je videti dobro in spočito. Izraza, da je nekdo videti zategnjeno, pri mojih pacientih ni. 

Naročnik oglasne vsebine je BOŽIKOV, ZDRAVSTVENE IN KOZMETIČNE STORITVE, D.O.O.